V petek zvečer ste si lahko v Odmevih RTV Slovenija ogledali prispevek novinarke Evgenije Carl o Irlen kliniki Slovenija ter skotopičnem sindromu in metodi Irlen.
Prispevek v Odmevih je bil zasnovan na podoben način kot v Delu (preberite naše odzive), za sogovornike so pridobili iste osebe, ki so le reciklirale očitke o našem delu. Čeprav smo jim posredovali vse naše odzive na članek v Delu in predlagali, da vključijo za uravnoteženo sliko tudi strokovnjake z različnih področij, ki imajo pozitivne izkušnje z metodo Irlen pri otrocih, ki jih obravnavajo zaradi drugih težav, se za to niso odločili. Niso se odločili niti vključiti uporabnikov folij in filtrov Irlen, da bi se iz prve roke prepričali o pozitivnih učinkih naše metode.
Poleg tega smo jim posredovali tudi recenzirane znanstvene študije o obstoju skotopičnega sindroma in študije, ki zavračajo očitke, da ima učinek naših pripomočkov placebo efekt, kar so ignorirali. Ponudili smo jim celo dokaz, da tudi oftalmologi ponujajo barvna stekla svojim pacientom v preizkušanje (ne vemo sicer po kateri znanstveno utemeljeni metodi). A o tem v oddaji potem ni bilo govora.
Prispevek si lahko ogledate na spodnji povezavi.
Spoštovani urednik Odmevov RTV Slovenija, Aleš Malerič,
v petek, 5.11.2021, ste v Vaši oddaji objavili prispevek novinarke Evgenije Carl o skotopičnem sindromu in metodi Irlen.
Enostransko poročanje je več kot očitno, zato zahtevamo, da v skladu z Zakonom o medijih, 6. oddelek, Pravica do popravka objavljenega besedila, 26. člen, poskrbite, da bo slišano tudi drugo mnenje. Zahtevek najdete v priponki.
Naj poudarim: V daljšem pogovoru z menoj (posnela ga je novinarka Alenka Bevčič) so bila predstavljena dejstva, ki bi jih avtorica prispevka za uravnoteženo poročanje morala uporabiti, od dokazov o obstoju skotopičnega sindroma do učinkovitosti metode Irlen.
Nasprotna dejstva lahko razberete tudi iz posnetka intervjuja z menoj, ki je žal nastal v novinarkini časovni stiski in zato nisem mogla povedati vsega (me je tudi prekinila sredi odgovora, kot npr. ko sem naštevala študije o obstoju skotopičnega sindroma).
Iz zastavljenih vprašanj pa je bilo razvidno, da novinarka Evgenija Carl tematike ne pozna dovolj dobro, zato sem jo povabila, da pride intervju z menoj naredit osebno, želela sem ji tematiko pojasniti tudi izven zastavljenih vprašanj, kar je zavrnila ter zatrdila, da novinarka Alenka Bevčič tematiko dobro pozna.
Odgovore, ki jih zaradi časovne stiske novinarke nisem mogla podati, sem nato poslala novinarki Evgeniji Carl naknadno po e-pošti, tudi dokaz, da tudi nekateri oftalmologi iz Očesne klinike UKC predpisujejo barvna stekla. Ne vemo sicer po kateri metodi, vemo le, da temelji na preizkušanju oseb v domačem okolju, kaj deluje in kaj ne, medtem ko mi strokovno in po mednarodno priznani licenci določimo v dokaj dolgem postopku 2 ur ali več natančno individualno barvo posameznika. Novinarka je obljubila, da bo to na Očesni kliniki UKC preverila, a tega v prispevek ni vključila, saj bi to verjetno porušilo vsaj polovico njene argumentacije proti Irlen kliniki in metodi Irlen (zagotovo pa tisti del o tem, da gre za znanstveno nepreverjeno metodo ter da gre za učinek placeba).
Če bi novinarka to dejstvo raziskala, bi se jasno pokazalo neskladje s tem, kar sta njena sogovornika trdila, namreč da barvna stekla ne pomagajo, da so neučinkovita, kar naj bi bilo celo znanstveno dokazano, da so placebo, jih pa v javnem zdravstvu ponujajo kot rešitev. Pa ju ni niti vprašala o tem.
Situacija je podobna pri barvnih folijah z dr. Mileno Košak Babuder (načinu za pomoč pri branju, ki ga na Pedagoški Fakulteti v Ljubljani že dolgo ponujajo, pa zanj nihče ne trdi, da gre za placebo, in da je znanstveno nepreverjeno), tudi o tem je bila novinarka obveščena in tudi to informacijo je raje spregledala.
Težko si predstavljam, da je v raziskovalnem novinarskem poročanju možno, da novinar skoraj preslika objave drugega medija, kar je videti v tokratnem novinarskem prispevku novinarke Evgenije Carl. Uporabila je celo iste sogovornike, ni se potrudila prikazati širše slike, ni dala besede uporabnikom folij in barvnih filtrov Irlen.
S tem prispevkom ste, podobno kot časopis Delo, povzročili veliko ogorčenje pri tistih, ki naše delo poznajo in občutijo rezultate, ki jim jih lahko metoda Irlen ponudi, ter veliko škode za tiste, ki to pomoč še potrebujejo, pa se morda v prihodnje zaradi tako enostranskega in nepopolnega poročanja za to ne bodo odločili.
V pričakovanju Vašega odgovora lep pozdrav,
doc. dr. Polona Kelava,
direktorica Inštituta za skotopični sindrom – Irlen klinika Slovenija
Središka ulica 4, 1000 Ljubljana
070 769 991
Inštitut za skotopični sindrom – Irlen klinika Slovenija
Središka ulica 4, 1000 Ljubljana
070 769 991
www.irlenslovenia.com
RTV Slovenija
Kolodvorska ulica 2, 1000 Ljubljana
Aleš Malerič, urednik Odmevov RTV Slovenija
ZAHTEVEK za popravek v skladu z Zakonom o medijih
v zvezi s prispevkom » Zaščita otrok pred skotopičnim sindromom« z dne 5.11.2021
V skladu z Zakonom o medijih, 6. oddelek, Pravica do popravka objavljenega besedila, 26. člen/, zahtevamo popravek v zvezi s prispevkom »Zaščita otrok pred skotopičnim sindromom« avtorice Evgenije Carl, ki je bil objavljen v Odmevih RTV Slovenija in v Primorski kroniki Regionalnega RTV-centra Koper – Capodistria dne 5. 11. 2021, ker vsebuje napačne in neresnične navedbe.
Prikazati želimo resnična nasprotna dejstva.
Naslov tokratnega prispevka naslovite »Skotopični sindrom in metoda Irlen – znanstveno dokazano tudi to, da ne gre za učinek placeba«.
Trditev 1: Skotopični sindrom ni znanstveno utemeljen, ni prepoznan kot sindrom, ni ga v mednarodnih kvalifikacijah bolezni.
Odgovor na trditev 1: Znanstvene študije, ki so potrdile obstoj skotopičnega sindroma, so bile objavljene v naslednjih znanstvenih revijah: Korean Journal of Ophthalmology, Brain topography, Cephalagia, Optometry and Vision Science; Perceptual and Motor Skills, Brazilian Journal of Ophthalmology, Australian Journal of Learning Disabilities, Brain Injury in mnogih drugih.
Svetovna zdravstvena organizacija skotopičnega sindroma s tem imenom (tam sicer najdemo težave z vizualnim procesiranjem) ni uvrstila v svoje sezname, kar pa ne pomeni, da ga nekoč ne bo, ti seznami se stalno dopolnjujejo.
Sicer bi ga lahko prepoznali v Diagnostic and statistical manual of mental disorders / Priročnik za diagnostiko in statistiko duševnih motenj pod kodo 66 Specifični bralni primanjkljaj ali pa v Mednarodni klasifikaciji bolezni pod kodo 6A03.0 Razvojne bralne težave.
Prepoznan je tudi pri nas: v mnogih oftalmoloških izvidih, tudi z Očesne klinike in v drugih izvidih specialistov s Kliničnega centra Ljubljana je skotopični sindrom naveden.
Trditev 2: Skotopičnega sindroma ne priznavajo ne nevrologi ne nevroznanstveniki itd.
Odgovor na trditev 2: Ni res, nekateri nevrologi in nevroznanstveniki skotopičnega sindroma res ne priznavajo, mnogi pa ga, npr. nevroznanstvenika dr. Adam Anderson, dr. Eve De Rosa, Inštitut za nevroznanost na Cornell University; dr. Jeffrey D. Lewine, University of New Mexico, in mnogi drugi.
Novinarkina sogovornika govorita v imenu ameriških in evropskih združenj oftalmologov, nevrologov, pediatrov in pedagogov, ne navajata pa dokazanih dejstev o resničnosti teh navedb. Ameriško združenje pedagogov se o skotopičnem sindromu ne izreče, kar ne pomeni avtomatično, da ga ne priznava.
Trditev 3: Testi niso objavljeni in niso preverljivi. Metoda je težko preverljiva, ker jo poznajo samo posamezniki z licenco Irlen.
Odgovor na trditev 3: Metoda je licenčno zaščitena, kot so mnoge druge, kar pa ne zmanjšuje njene teže. Metoda sama ne rabi biti preverljiva, preverljivi morajo biti in tudi so, rezultati te metode. To so dokazale mnoge znanstvene študije, objavljene v naslednjih znanstvenih revijah: Australian Journal of Learning Disabilities, Australian Journal of Special Education, Folia Phoniatr Logop, Korean Journal of Ophthalmology, Journal of Optometry, International Journal of Affective Engineering, Journal of Autism and Developmental Disorders, Australian Educational and Developmental Psychologist in v drugih.
Trditev 4: Dr. Gosar: uporaba barvnih filtrov je dokazano neučinkovita, to dokazujejo relevantne študije.
Odgovor na trditev 4: Iz trditve dr. Gosarja ne moremo razbrati, katere relevantne študije dokazujejo, da je uporaba barvnih filtrov neučinkovita.
Študije, ki so preučevale učinkovitost barvnih fitrov Irlen in so objavljene v znanstvenih revijah (nekaj jih je naštetih pri odgovoru na trditev 3), dokazujejo, da je uporaba barvnih filtrov Irlen učinkovita.
Poznamo pa študije, ki so preučevale druge metode, kjer tudi uporabljajo barvna stekla, in tam res najdemo primere, ki ne dokažejo učinkovitosti barvnih stekel. A tu ne gre za barvne filtre Irlen.
Sicer pa le dve od tovrstnih študij:
Chouinard s sodelavci je primerjal nevrološke značilnosti osebe s skotopičnim sindromom s posamezniki iz kontrolne skupine, ki so sodelovali v jezikovnem eksperimentu, ki je vključeval njim znane in neznane besede, raziskovalci pa so medtem spremljali njihove odzive. Opisni rezultati so pokazali, da obstajajo številne pomembne razlike v več področjih možganske skorje med kontrolnimi subjekti in posamezniki s skotopičnim sindromom, s čimer so uspeli dokazati nevrobiološko podlago za skotopični sindrom (Chouinard, B. D., Zhou, C. I., Hrybouski, S., Kim, E. S., & Cummine, J. (2012). A functional neuroimaging case study of Meares–Irlen syndrome/visual stress (MISViS). Brain topography, 25(3), 293-307).
Huang in sodelavci so uporabili fMRI za raziskovanje razlik med posamezniki, ki trpijo zaradi vidnega stresa (tako skotopični sindrom nekateri raziskovalci drugače poimenujejo), in posamezniki v kontrolni skupini, zanimala pa jih je povezava z migrenami ter morebitna učinkovitost individualno določenih barvnih filtrov za posameznike, ki trpijo zaradi vizualnega stresa. Raziskava je pokazala normalizacijo kortikalne aktivacije in uravnavanja prostorske frekvence pri migrenah z individualno določenimi barvnimi filtri, kar prav tako kaže na nevrološko osnovo za terapevtski učinek teh filtrov pri zmanjševanju hiperaktivacije vidne skorje pri migreni (Huang, J., Zong, X., Wilkins, A., Jenkins, 8., Bozoki, A., Cao, Y. (2011 ). fMRI evidence that precision ophthalmic tints reduce cortical hyperactivation in migraine. Cephalagia, 31 (8):925-36).
Trditev 5: Dr. Hawlina: da filtri pomagajo, je placebo efekt.
Odgovor na trditev 5: Študije, ki so ovrgle ugibanja, da gre morda za placebo efekt, so bile objavljene v naslednjih znanstvenih revijah: Australian Journal of Learning Disabilities, Clinical and Experimental Optometry, Behavioral Optometry, Perceptual & Motor Skills in mnogih drugih. Primer dveh izmed teh študij.
Bouldoukian, J., Wilkins, A.J., & Evans, Bruce J.W. (2002). Randomised controlled trial of the effect of coloured overlays on the rate of reading of people with specific learning difficulties. Ophthalmological and Physiological Optics, 22, 55-60.Robinson, G. L., & Foreman, P. J. (1999). Scotopic sensitivity/Irlen syndrome and the use of coloured filters: A long-term placebo controlled and masked study of reading achievement and perception of ability. Perceptual & Motor Skills, 89(1), 83-113.
Trditev 6: Gre za psevdoznanost.
Odgovor na trditev 6: Skotopični sindrom in metodo obravnavajo številne študije (našteto pri odgovorih na vprašanja 1-5), prav tako je priznan v mnogih inštitucijah po svetu.
Na ugledni Cornell University se gotovo s psevdoznanostjo ne ukvarjajo: Tosta, S., & Anderson, A. (2019, May). Precision-Tinted Spectral Filters Reduce TBI-Related Migraines and Visual Cortical Sensitivity. In BRAIN INJURY (Vol. 33, pp. 162-162). 2-4 Park Square, Milton Park, Abingdon Or14 4rn, Oxon, England: Taylor & Francis Ltd.
Trditev 7: Irlen klinika ima z znanstveno nepriznano metodo presojevalce po šolah, kar je nedopustno.
Odgovor na trditev 7: O tem, da je metoda znanstveno priznana, smo zgoraj že zapisali. Irlen klinika nima presojevalcev na šolah, ampak so se zaposleni na šolah usposabljali za delo po metodi Irlen, podobno, kot se dodatno, poleg svoje temeljne izobrazbe, usposabljajo še za druga področja. To jim ponudi dodatno orodje za konkretno lajšanje težav otrok, kadar se ugotovi, da je prisoten skotopični sindrom.
Trditev 8: Izobrazba presojevalcev in diagnostikov ni ustrezna.
Odgovor na trditev 8: Izobrazba presojevalcev in diagnostikov ustreza zahtevam mednarodne licence Irlen.
RTV naj v uravnotežen prispevek vključi več vidikov, tudi strokovnjake: zdravnike, oftalmologe, pediatre, specialne pedagoge, logopede, psihiatre, nevrologe, ki metodo poznajo in razumejo njene učinke (ter dejstvo, da na takšen način pri simptomih skotopičnega sindroma drugi ukrepi ne učinkujejo) ter uporabnike filtrov, ki jih, če bi šlo za neučinkovito pomoč, ne bi uporabljali.
doc. dr. Polona Kelava, direktorica
Inštituta za skotopični sindrom – Irlen klinika Slovenija
