Pri vsaki osebi s skotopičnim sindromom se simptomi kažejo individualno in se lahko razlikujejo glede na tip, stopnjo resnosti in glede na to, kako hitro težave nastopijo.
Ključna pri reševanju težav je uporaba metode Irlen, s katero prilagodimo diagnostiko vsaki osebi tako, da omogoča določitev najboljših barvnih filtrov zanjo.
OBČUTLJIVOST NA SVETLOBO
Osebe s skotopičnim sindromom so občutljive na svetlobo iz različnih izvorov in bleščanje. Večina je na soncu težko brez sončnih očal (a ne vsi!), ponoči težje vozijo zaradi bleščanja žarometov nasproti vozečih avtomobilov, pod fluorescentnimi oz. neonskimi lučmi pa postanejo napete, počutijo se nelagodno, težko ohranjajo pozornost skupaj z branjem in poslušanjem. Večina oseb s skotopičnim sindromom, ki so občutljive na svetlobo, raje bere pri šibkejši svetlobi; obstajajo pa tudi osebe, ki potrebujejo več svetlobe za branje.
TEŽAVE PRI BRANJU ČRNEGA BESEDILA NA BELEM PAPIRJU
Za mnoge osebe s skotopičnim sindromom je branje črnega besedila na beli podlagi zelo naporno in pogosto zahteva ponovno branje besedila za razumevanje prebranega. To se dogaja, ker bel papir prevladuje nad natisnjenim besedilom in je pri tem belina premočna – možgani se pretirano naprezajo pri prikazu bele podlage. Črke se lahko stisnejo bolj skupaj, se tresejo, premikajo, meglijo, izginjajo, obračajo ali izstopajo od podlage (pri nekaterih je prisotnih več teh popačenj hkrati), zato je besedilo težje brati. Enaki problemi se lahko pokažejo pri branju notnega zapisa in številk.
Branje je zato neučinkovito. Osebe ne morejo brati hitro, berejo besedo za besedo, preskakujejo besede in vrstice, vrstice ponovno prebirajo, ne morejo brati dlje časa, koncentracija hitro popusti, med branjem potrebujejo odmore, imajo težave s sledenjem vsebini v besedilu. Pogosto uporabljajo prst ali ravnilo, da bi lažje sledili besedilu pri branju, in raje berejo krajše sestavke kot knjige.
Ker osebe s skotopičnim sindromom, ki doživljajo ta popačenja, besedila še nikoli niso videle pravilno, so večinoma prepričane, da besedilo vsi vidijo enako kot oni sami. Zato je naša naloga, da otroke in odrasle, ki težko berejo, ne sprašujemo, kaj vidijo, temveč kako vidijo.
TEŽAVE S POZORNOSTJO IN KONCENTRACIJO
Oseba s skotopičnim sindromom, se težko osredotoča na učenje, pisanje nalog in delo z računalnikom, si pogosto jemlje odmore, postane razdražljiva, nemirna ali utrujena. Enako se dogaja tudi, ko opravlja druge vizualno zahtevne naloge.
NAPREZANJE IN UTRUJENOST
Osebe s skotopičnim sindromom se zaradi naprezanja pogosto počutijo nelagodno. Lahko gre za utrujenost, zaspanost, razdražljivost, anksioznost, glavobole, vrtoglavico, nemir ali pa za nezmožnost ostati zbran. To lahko vpliva na dolžino branja, učinkovitost branja, sproščenost pri branju, učenju ali delanju domačih nalog.
GLAVOBOLI IN MIGRENE
Glavoboli in migrene, bolečine v trebuhu, vrtoglavica in izčrpanost predstavljajo le nekaj simptomov fizičnega počutja, ki jih lahko ublažimo z nošenjem barvnih filtrov Irlen. Te simptome lahko sproži vrsta sprožilcev:
- Nelagodje pri sončni svetlobi.
- Nelagodje pri svetlih ali fluorescentnih oz. neonskih lučeh.
- Bleščanje žarometov nasproti vozečih vozil ponoči.
- Bleščanje v kakršni koli obliki tudi podnevi.
- Nelagodje pri uporabi računalnika.
- Stres in naprezanje pri daljšem branju.
- Stres in naprezanje ob vizualno-intenzivnih aktivnostih.
- Težave pri gledanju v črte in druge vzorce.
- Svetle barve, ki so moteče.
- Bleščanje ob sneženju, dežju ali megli.
POPAČENJA BESEDILA IN PREDMETOV V PROSTORU
Besedilo na beli podlagi: ni jasno ali ni pri miru, npr.: lahko se zdi megleno, se premika ali izginja.
Primere popačenj besedila na papirju si lahko ogledate na koncu strani.
Predmeti v prostoru: nekatere osebe predmetov ne vidijo pri miru ali na pravem mestu, saj njihovi možgani niso zmožni prikazati realne slike, ki jo vidijo oči.
ZAZNAVANJE GLOBINE
- Slabo zavedanje svojega telesa in prostora.
- Občutljivost na svetlobo.
- Težave s stopnicami, tekočimi stopnicami ali pri lovljenju žoge.
- Slaba fina in groba motorika.
