Znanstvene dokaze o obstoju skotopičnega sindroma, o tem, kako metoda Irlen pomaga, o slikanjih možganov s filtri in brez, ter o tem, da metoda Irlen ne deluje kot placebo, si lahko preberete tukaj.
Sledi pa nekaj najnovejših študij o delovanju filtrov, učinku folij na najrazličnejših področjih. Več raziskav si lahko preberete na spletni strani Irlen, kjer najdete članke tudi po skupinah težav, ki so raziskovalce zanimale, npr. splošne raziskave, raziskave o možganih, raziskave o povezavi z glavoboli in migrenami ter raziskave o travmatskih poškodbah glave.
Raziskave s področja nevroznanosti in biokemije so potrdile obstoj skotopičnega sindroma, vendar te raziskave njegovi kritiki praviloma spregledajo. Te raziskave uporabljajo napredno tehnologijo slikanja možganov (fMRI, MEG) in pri osebah, pri katerih je bil ugotovljen skotopični sindrom, pokažejo povečano aktivacijo možganov v vizualnem korteksu in okoliških področjih v možganih, kar se ujema s tem, o čemer te osebe poročajo: o fizičnih težavah ter o vizualnih popačenjih. Te raziskave slikanja možganov, ki pokažejo normalizacijo delovanja možganov z barvnimi filtri, so potrdile tudi izboljšave pri branju, fizičnih simptomih, kot so migrene, in pri popačenju vida (glejte vire spodaj 1-6). Biokemične študije so potrdile tudi obstoj skotopičnega sindroma (viri 7-10).
Nevroznanstvenik dr. Adam Anderson je, medtem ko je raziskava na Inštitutu za nevroznanost (Human Neuroscience Institute) na Cornell University v ZDA še potekala, pojasnil zanimive predhodne ugotovitve z besedami: »Naše fMRI preiskave posameznikov s skotopičnim sindromom, z in brez individualno določenih barvnih filtrov Irlen, so pokazale precej dramatične učinke na vizualni sistem kot tudi na višje možganske strukture, ki sodelujejo pri učenju. V skladu z zmanjšanjem vizualnega stresa so filtri zmanjšali tudi prekomerno aktivnost vizualnega sistema med vizualno stimulacijo in branjem besed.« Kasneje je bilo to objavljeno tudi v reviji Brain Injury (vir 11).
Viri:
1. Kim, J. H., Seo, H. J., Ha, S. G., & Kim, S. H. (2015). Functional Magnetic Resonance Imaging Findings in Meares-Irlen Syndrome: A Pilot Study. Korean Journal of Ophthalmology, 29(2), 121-125.
2. Chouinard, B. D., Zhou, C. I., Hrybouski, S., Kim, E. S., & Cummine, J. (2012). A functional neuroimaging case study of Meares–Irlen syndrome/visual stress (MISViS). Brain topography, 25(3), 293-307.
3. Huang, J., Zong, X., Wilkins, A., Jenkins, B., Bozoki, A., Cao, Y. (2011). fMRI evidence that precision opthalmic tints reduce cortical hyperactivation in migraine. Cephalagia, June 14.
4. Lewine, J.D., Davis, J., Provencal, S., Edgar, J., Orrison, W. (1997). A magnetoencephalographic investigation of visual information processing in Irlen’s Scotopic Sensitivity Syndrome. Conducted at The Center for Advanced Medical Technologies, The University of Utah School of Medicine, Salt Lake City, Utah, and Department of Psychology, The University of New Mexico, Albuquerque, New Mexico.
5. Lewine, J.D., Irlen, H.L., & Orrison, W.W. (1996). Visual evoked magnetic fields in Scotopic sensitivity syndrome. (Available from New Mexico Institute of Neuroimaging. The New Mexico Regional Field Medical Center: Albuquerque, NM).
6. Riddell, P. M., Wilkins, A. and Hainline, L. (2006) The effect of colored lenses on the visual evoked response in children with visual stress. Optometry and Vision Science, 83 (5). pp. 299-305.
7. Loew, S.J., & Watson, K. (2012). A prospective genetic marker of the visual perception disorder Meares–Irlen syndrome. Perceptual and Motor Skills, 114(3), 870-882.
8. Soares, FA, & Gontijo, LS (2018). Knowledge production: genetic, biochemical and immunological bases of the Meares-Irlen syndrome. Brazilian Journal of Ophthalmology, 75(5), 412-415.
9. Sparks, D.L., Robinson, G.L., Dunstan, H., & Roberts, T.K. (2003). Plasma cholesterol levels and Irlen Syndrome: preliminary study of 10- to 17-yr., old students. Perceptual and Motor Skills, 97, 745-752.
10. Robinson, G.L., Roberts, T.K., McGregor, N.R., Dunstan, R.H., & Butt, H. (1999). Understanding the causal mechanisms of visual processing problems: a possible biochemical basis for Irlen Syndrome? Australian Journal of Learning Disabilities, 4(4), 21-29.
11. Tosta, S., & Anderson, A. (2019, May). Precision-Tinted Spectral Filters Reduce TBI-Related Migraines and Visual Cortical Sensitivity. In BRAIN INJURY (Vol. 33, pp. 162-162). 2-4 Park Square, Milton Park, Abingdon Or14 4rn, Oxon, England: Taylor & Francis Ltd.
Več kot 100 člankov, objavljenih v strokovnih recenziranih (peer-reviewed) znanstvenih revijah, podpira uporabo barve za odpravo simptomov skotopičnega sindroma. Skotopični sindrom pomeni težavo z možgani, ne z očmi. Gre za motnjo obdelave zaznanega, ne za očesni problem. Kot problem zaznavanja je skotopični sindrom podoben drugim procesnim težavam (tako vidnim kot slušnim), ki jih diagnosticiramo s psihoedukativnim testiranjem in obravnavamo znotraj izobraževalnega sistema, zato ne šteje kot zdravstveno stanje, čeprav so ga potrdile ravno mnoge študije s področja medicine. Poleg tega, da povzroča različne fizične, kognitivne, čustvene in nevrološke simptome, so ena od dodatnih možnosti, kako se sindrom izrazi, tudi popačenja pri gledanju natisnjenega besedila. Skotopični sindrom, ki je običajno podedovan, lahko otežuje branje, učenje, pomnjenje …
Raziskave skotopičnega sindroma in njegovega vpliva na branje imajo skoraj 40-letno zgodovino, vključujoč številne raziskave, ki so potrdile pozitiven učinek metode Irlen na branje, objavljene v znanstvenih revijah (glejte vire spodaj 1-8). V zadnjih letih pa opažamo pri znanstvenih raziskavah s področja skotopičnega sindroma drugačen, zanimiv trend, saj se je večina znanstvenikov odmaknila od področja branja kot glavnega predmeta raziskovanja in priznala, da ima skotopični sindrom veliko širši vpliv na vsakodnevno delovanje in fizično počutje posameznika, kot le na branje in pisanje. Kljub temu pa znanstveniki še vedno raziskujejo vpliv barvnih filtrov Irlen na branje, ena tovrstnih novejših študij je prinesla pozitivne rezultate na branje v prid barvnim filtrom Irlen (vir 9).
Od leta 2006 je bilo objavljenih trinajst študij o uporabi barvnih leč in njihovem vplivu na branje. Deset od teh študij je imelo pozitivne rezultate (povečana hitrost branja, izboljšano udobje pri branju, boljše bralno razumevanje, zmanjšan t.i. »vizualni hrup« vidni hrup in večja natančnost pri branju) (viri 10-19). Ostale tri študije so prišle do neprepričljivih ugotovitev. Ena od teh študij je uporabila drugačno metodo izbire barv, ne metode Irlen in ni uporabila barvnih filtrov Irlen, temveč druge obarvane leče (očalna stekla) (vir 20). Drugi dve študiji sta uporabili isti vzorec oseb, obe študiji pa so strokovnjaki kritizirali z vidika premajhnega vzorca vključenih, da bi dejansko lahko zaznali pozitivne spremembe, ki pa so se pojavile v neobdelanih, surovih podatkih, pridobljenih s tema dvema študijama (vira 21 in 22).
Viri:
1. Nobel, J., Orton, M., Irlen, S., & Robinson, G. (2004). A controlled field study of the use of coloured overlays on reading achievement. Australian Journal of Learning Disabilities, 9(2) 14-22.
2. Robinson, G.L. (2000). Irlen coloured filters and adults. Australian Journal of Learning Disabilities, 5(1), 15-23.
3. Robinson, G.L. (1994). Coloured lenses and reading: a review of research into reading achievement, reading strategies and causal mechanisms. Australian Journal of Special Education, 18, 3-14.
4. Robinson, G.L. (1992). Coloured lenses and reading difficulties: What is research telling us? The Journal of the Victorian Adult Literacy and Basic Education Council Inc., 14(6), 16-20.
5. Robinson, G. L., & Foreman, P. J. (1999). Scotopic sensitivity/Irlen syndrome and the use of coloured filters: A long-term placebo controlled and masked study of reading achievement and perception of ability. Perceptual & Motor Skills, 89(1), 83-113.
6. Whiting, Paul R. (1988). Improvements in Reading and Other Skills Using Irlen Coloured Lenses. Australian Journal of Remedial Education. 20(1), 13-15.
7. Whiting, P., Robinson, G.L., & Parrot, C.F. (1994). Irlen coloured filters for reading: a six year follow up. Australian Journal of Remedial Education, 26, 13-19.
8. Whiting, P., & Robinson, G.L. (1988). Using Irlen coloured lenses for reading: A clinical study. Australian Educational and Developmental Psychologist, 5, 7-10.
9. Garcia A.C.O., Momensohn-Santos T.M., Vilhena D.A. (2018). Effects of Spectral Overlays on Reading Performance of Brazilian Elementary School Children, Folia Phoniatr Logop, 69, 219-225
10. Kim, J. H., Seo, H. J., Ha, S. G., & Kim, S. H. (2015). Functional Magnetic Resonance Imaging Findings in Meares-Irlen Syndrome: A Pilot Study. Korean Journal of Ophthalmology, 29(2), 121-125.
11. Garcia A.C.O., Momensohn-Santos T.M., Vilhena D.A. (2018). Effects of Spectral Overlays on Reading Performance of Brazilian Elementary School Children, Folia Phoniatr Logop, 69, 219-225
12. Cardona, G., Borràs, R., Peris, E., & Castañé, M. (2010) A placebo-controlled trial of tinted lenses in adolescents with good and poor academic performance: reading accuracy and speed. Journal of Optometry, 3(2), Pages 94-101.
13. Christian-Sanders, M. (2012). Comparative efficacy of reading interventions for children with autism spectrum disorder (Doctoral dissertation, Northern Michigan University).
14. Ekenna-Kalu, C., Fatolitis, P., Momen, N., Haseltine, C., Temme, L., Krouse., S. (2006). Meares-Irlen Syndrome Innovation Study: Assessment of the potential for colored overlays to enhance the reading skills of listed recruits (Navy). Report by the Naval Aerospace Medical Research Laboratory (NAMRL), July, 2006.
15. Imaizumi, S., Hibino, H., & Koyama, S. (2016). Effect of Colored Overlays on Reading Comfort in People with and without Meares-Irlen Syndrome. International Journal of Affective Engineering, 15(1), 21-28.
16. Kusano, Y., Awaya, T., Saito, K., Yoshida, T., Ide, M., Kato, T., & Heike, T. (2015). [A girl with dyslexia suspected to have Irlen syndrome, completely relieved by wearing tinted lenses]. No to hattatsu. Brain and development,47(6), 445-448.
17. Ludlow, A., Wilkins, A., & Heaton, Pam. (2006). The effect of colored overlays on reading ability in children with Autism. Journal of Autism and Developmental Disorders. Spring 2006.
18. Northway, N., Manahilov, V., & Simpson, W. (2009) Coloured filters improve exclusion of perceptual noise in visually symptomatic dyslexics. Journal of Research in Reading, Volume 33, Issue 3, Pages 223-230.
19. Park, S. H., Kim, S. H., Cho, Y. A., & Joo, C. K. (2012). The effect of colored filters in patients with Meares-Irlen syndrome. Journal of the Korean Ophthalmological Society, 53(3), 452-459.
20. Vidal-López, J. (2011) The role of attributional bias and visual stress on the improvement of reading speed using colored filters. Perceptual and Motor Skills, 112 (3), pp. 770-782.
21. Ritchie, S. J., Della Sala, S., & McIntosh, R. D. (2011). Irlen colored overlays do not alleviate reading difficulties. Pediatrics, 128(4), e932-e938.
22. Ritchie, S. J., Della Sala, S., & McIntosh, R. D. (2012). Irlen Colored Filters in the Classroom: A 1‐Year Follow‐Up. Mind, Brain, and Education, 6(2), 74-80.
Nedavni pregled 62 študij, objavljenih v recenziranih revijah, je odkril 56 študij s pozitivnimi izsledki, 45 s pozitivnimi rezultati za nekatere bralne spretnosti in 11 študij, ki kažejo izboljšanje prilagajanja, gibanja oči med branjem in zmanjšanje glavobolov/migren.
Kljub temu vsake toliko časa v svetu, sedaj pa tudi pri nas, pride do dileme, kaj in koliko metoda zmore, do sejanja dvoma, celo do očitkov, da deluje kot placebo.
Tovrstni poskusi, žal, ne temeljijo na skrbnem pregledu objavljenih raziskav v povezavi s skotopičnim sindromom in barvnimi filtri, in se njihovi avtorji ne poglobijo v raziskave, objavljene zadnjih 20 let, ki so bile eksperimentalno zastavljene in so vključile kontrolne skupine, ki so uporabljale placebo.
Očitek o tem, da barvni filtri Irlen delujejo kot placebo, lahko zavrnemo na osnovi več longitudinalnih kot tudi s placebom kontroliranih študij, objavljenih v znanstvenih revijah s področja izobraževanja in psihologije, ki so pokazale izboljšanje branja in drugih fizičnih in zaznavnih simptomov, povezanih s skotopičnim sindromom.
Med številnimi študijami, ki bi jih kritiki našega dela morali upoštevati, pa jih ne, ter vključujejo štiri študije, ki uporabljajo najnovejšo tehnologijo za kartiranje možganov (fMRI, VER) in več longitudinalnih študij ter študij s kontrolnimi skupinami s placebom, so:
- Allen, P., Evans, B., & Wilkins, A. (2012). The uses of colour in optometric practice to ameliorate symptoms of visual stress. Optometry in Practice 2012 Volume 13 Issue 1, pp. 1 – 8.
- Beasley, I.G., & Davies, L.N. (2013). Visual stress symptoms secondary to stroke alleviated with spectral filters and precision tinted ophthalmic lenses: a case report. Clinical and Experimental Optometry, 96(1), 117–120.
- Bouldoukian, J., Wilkins, A.J., & Evans, Bruce J.W. (2002). Randomised controlled trial of the effect of coloured overlays on the rate of reading of people with specific learning difficulties. Ophthalmological and Physiological Optics, 22, 55-60.
- Chang, M., Kim,SH., Kim, JY., Cho, Y. (2014). Specific Visual Symptoms and Signs of Meares-Irlen Syndrome in Korean. Korean J Ophthalmol; 28(2):159-163.
- Chouinard, BD, Zhou, Cl, Hrybousky, S, Kim, ES, Commine, J. (2011). A functional neuroimaging case study of Meares-Irlen syndrome/visual stress (MISViS). Brain Topography, Nov., 29.
- Croyle, L., (1998). Rate of reading, visual processing, colour and contrast. Australian Journal of Learning Disabilities, 3, 13-21.
- Huang, J., Zong, X., Wilkins, A., Jenkins, B., Bozoki, A., Cao, Y. (2011). fMRI evidence that precision opthalmic tints reduce cortical hyperactivation in migraine. Cephalagia, June 14.
- Kim, J. H., Seo, H. J., Ha, S. G., & Kim, S. H. (2015). Functional Magnetic Resonance Imaging Findings in Meares-Irlen Syndrome: A Pilot Study. Korean Journal of Ophthalmology, 29(2), 121-125.
- Kruk, R., Sumbler, K., & Willows, D. (2008). Visual processing characteristics of children with Meares—Irlen syndrome. Ophthal. Physiol. Opt., 28, 35-46.
- Lewine, J.D., Davis, J., Provencal, S., Edgar, J., Orrison, W. (1997). A magnetoencephalographic investigation of visual information processing in Irlen’s Scotopic Sensitivity Syndrome. Conducted at The Center for Advanced Medical Technologies, The University of Utah School of Medicine, Salt Lake City, Utah, and Department of Psychology, The University of New Mexico, Albuquerque, New Mexico
- Loew, S.J., & Watson, K. (2012). A prospective genetic marker of the visual perception disorder Meares–Irlen syndrome. Perceptual and Motor Skills, 114(3), 870-882.
- Noble, J., Orton, M., Irlen, S., Robinson, G. (2004). A controlled field study of the use of coloured overlays on reading achievement. Australian Journal of Learning Disabilities, 9, 14-22.
- Park, S.H., Kim, S., Cho, Y.A., Joo, C. (2012). The Effect of Colored Filters in Patients with Meares-Irlen Syndrome. J Korean Ophthalmol Soc. 2012 Mar; 53(3):452-459. Korean. Published online 2012 March 15. http://dx.doi.org/10.3341/jkos.2012.53.3.452
- Riddell, P.M., Wilkins, A., Hainline, L. (2006). The effect of coloured lenses on the visual evoked response in children with visual stress. Optom Vis Sci, 83(5), 299-305.
- Robinson, G.L., & Conway, R.N.F. (2000). Irlen lenses and adults: a small scale study of reading speed, accuracy, comprehension and self-image. Australian Journal of Learning Disabilities, 5, 4-13.
- Robinson, G.L., & Foreman, P.J. (1999). The effects of coloured filters on eye movement: a long-term placebo controlled and masked study. Behavioral Optometry, 7(4), 5-17.
- Robinson, G.L., & Foreman, P.J. (1999). Scotopic sensitivity/Irlen syndrome and the use of coloured filters: A long-term placebo controlled study of reading strategies using analysis of miscue. Perceptual & Motor Skills, 88, 35-52.
- Robinson, G. L., & Foreman, P. J. (1999). Scotopic sensitivity/Irlen syndrome and the use of coloured filters: A long-term placebo controlled and masked study of reading achievement and perception of ability. Perceptual & Motor Skills, 89(1), 83-113.
- Robinson, G.L., Foreman, P.J., & Dear, K.G.B. (2000). The familial incidence of symptoms of Scotopic sensitivity/Irlen syndrome: comparison of referred and mass-screened groups. Perceptual and Motor Skills, 91, 707-724.
- Robinson, G.L., Foreman, P.J., Dear, K.G.B., and Sparkes, D. (2004). The Family Incidence of a Visual-Perceptual Subtype of Dyslexia. Nova Science Publishers, 27-40.
- Scott, L., McWhinnie, H., Taylor, L., Stevenson, N., Irons, P., Lewis E., Evans, M., Evans, B., & Wilkins, A. (2002). Coloured overlays in schools: orthoptic and optometric findings. Ophthalmological and Physiological Optics, 22, 156-165.
- Whiting, P., Robinson, G.L., & Parrot, C.F. (1994). Irlen coloured filters for reading: a six year follow up. Australian Journal of Remedial Education, 26, 13-19.
- Wilkins, A. (2002). Coloured overlays and their effects on reading speed: a review. Opthalmological and Physiological Optics, 22, 448-454.
- Wilkins, A.J., Lewis, E., Smith, F., Rowland, E., & Tweedie, W. (2001). Coloured overlays and their benefit for reading. Journal of Research in reading, 24(1), 41-64.
Predvsem najnovejše raziskave skotopičnega sindroma in uporabe barv uporabljajo napredno tehnologijo za kartiranje možganov za prikaz dejanskih sprememb in normalizacije delovanja možganov, ki jih ne dosežemo z oftalmološkimi tretmaji (navadna očalna stekla, prizme ali terapija vira). Znanstveniki so uporabili slikanje s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI), vizualno izzvane odzive (VER) in skeniranje s pomočjo računalniške tomografije z emisijo enojnih fotonov (SPECT – single photon emission computed tomography), da bi najprej objektivno dokumentirali globoke učinke vizualno-senzorične preobremenitve možganov in nato posneli normalizacijo možganske aktivnosti, če oseba uporablja individualno določene barvne filtre.
V študiji, ki so jo izvedli Amen in sodelavci (2004) (glejte spodaj: vir 1), v kateri so primerjali možgane 42 ljudi s skotopičnim sindromom z 200 posamezniki enake starosti brez kakršnih koli znakov skotopičnega sindroma, je slikanje s SPECT tehnologijo pokazalo povečano aktivnost v centrih za čustveno in vizualno obdelavo v možganih ter zmanjšano aktivnost v malih možganih (področju, ki pomaga pri povezovanju koordinacije in novih informacij) (glejte spodaj: vir 1).
Yellen in Schweller (2009) sta uporabila najsodobnejšo tehnologijo vizualno izzvanih odzivov (VER), del njihove obsežne nevroelektrične ocene bolnikov, imenovane DESA®, in odkrila, da imajo posamezniki s skotopičnim sindromom zgodnji pretirani odziv na vizualne dražljaje nekje med 30-60 milisekundami, kar je 3-9 standardnega odklona nad normalo (ta pojav so poimenovali Yellen-Schweller-jev učinek). Barvni filtri Irlen zmanjšajo nenormalnosti standardnega odklona pri Yellen-Schweller-jevem učinku, zmanjšajo zakasnitev, omogočijo možganom, da se odzovejo v realnem času, in se hitreje očistijo zaostalih slik, ki v vizualnem delu možganov ostanejo kot neke vrste odtis (vir 5).
Lewine s sodelavci (1997) je uporabil magnetoencefalografijo (MEG), s pomočjo katere je karakteriziral vidne odzive v pogojih z in brez filtrov. V vseh primerih je izzvan magnetni signal odražal zapleten vzorec bilateralne aktivacije več kortikalnih generatorjev. Raziskovalci so opazili največjo razliko v pogojih z in brez filtrov, in sicer med 170 in 200 mili sekund po dražljaju. Podatki te študije kažejo, da barvni filtri Irlen v možganih omogočajo normalizacijo in kristalizacijo obdelave vizualnih informacij pri posameznikih s skotopičnim sindromom (vir 4).
Chouinard idr. (2012) so primerjali nevrološke značilnosti osebe s skotopičnim sindromom s posamezniki iz kontrolne skupine, ki so sodelovali v jezikovnem eksperimentu, ki je vključeval njim znane in neznane besede, raziskovalci pa so medtem spremljali njihove odzive. Opisni rezultati so pokazali, da obstajajo številne pomembne razlike v več področjih možganske skorje med kontrolnimi subjekti in posamezniki s skotopičnim sindromom, s čimer so uspeli dokazati nevrobiološko podlago za skotopični sindrom (vir 2).
Huang in sodelavci (2011) so uporabili fMRI za raziskovanje razlik med posamezniki, ki trpijo zaradi vidnega stresa (tako skotopični sindrom nekateri raziskovalci drugače poimenujejo), in posamezniki v kontrolni skupini, zanimala pa jih je povezava z migrenami ter morebitna učinkovitost individualno določenih barvnih filtrov za posameznike, ki trpijo zaradi vizualnega stresa. Raziskava je pokazala normalizacijo kortikalne aktivacije in uravnavanja prostorske frekvence pri migrenah z individualno določenimi barvnimi filtri, kar prav tako kaže na nevrološko osnovo za terapevtski učinek teh filtrov pri zmanjševanju hiperaktivacije vidne skorje pri migreni (vir 3).
1. Amen, D. G., (2004). Light and the brain. Brain in the News Newsletter. Raziskava opravljena pri University of California, Irvine School of Medicine, in je del internega gradiva Irlen Institute International Headquarters.
2. Chouinard, B. D., Zhou, C. I., Hrybouski, S., Kim, E. S., & Cummine, J. (2012). A functional neuroimaging case study of Meares–Irlen syndrome/visual stress (MISViS). Brain topography, 25(3), 293-307.
3. Huang, J., Zong, X., Wilkins, A., Jenkins, 8., Bozoki, A., Cao, Y. (2011 ). fMRI evidence that precision ophthalmic tints reduce cortical hyperactivation in migraine. Cephalagia, 31 (8):925-36.
4. Lewine, J.D., Davis, J., Provencal, S., Edgar, J., Orrison, W. (1997). A magnetoencephalographic investigation of visual information processing in Irlen’s Scotopic Sensitivity Syndrome. Conducted at The Center for Advanced Medical Technologies, The University of Utah School of Medicine, Salt Lake City, Utah, and Department of Psychology, The University of New Mexico, Albuquerque, New Mexico.
5. Yellen, A., & Schweller, T. (2009). Andrew Yellen, doktor psihologije, in Thomas Schweller, zdravnik, certificirani nevrolog in profesor nevrologije na UC San Diego, sta natančno preučila učinke skotopičnega sindroma z uporabo Visual Evoked Responses (VER), del njihove siceršnje celovite nevroelektrične ocene bolnikov, imenovane DESA®
Od odkritja pred 40 leti je bila metoda Irlen predmet dvomov in kritik številnih skupin, tudi oftalmologov, med katerimi so nekateri namigovali, da metoda Irlen ni podprta z znanstvenimi raziskavami, ter da je težave, ki jih povzroča skotopični sindrom, mogoče popraviti s standardnimi oftalmološkimi intervencijami. Raziskave so pokazale, da se lahko v povezavi s sindromom pojavijo binokularne in akomodacijske anomalije, ki pa ne predstavljajo fiziološke osnove tega stanja (Evans, Patel, Wilkins, Lightstone, Eperjesi, Speedwell idr., 1999; Evans, Wilkins, Brown, Busby, Wignfield, Jeanes, & Bald, 1996; Evans, Wilkins, Busby, & Jeanes, 1996; Scott, McWhinnie, Taylor, Stevenson, Irons, Lewis idr., 2002).
Metodo Irlen so pregledali tudi različni odbori za optometrijo v ZDA in zdravniški odbor v ZDA, od koder metoda izhaja, in zaključili, da z izvajanjem metode Irlen ne posegamo ne na oftalmološko ne na medicinsko področje. Kot problem zaznavanja je skotopični sindrom podoben drugim procesnim težavam (tako vidnim kot slušnim), ki jih diagnosticiramo s psihoedukativnim testiranjem in obravnavamo znotraj izobraževalnega sistema.
- Evans, B.J.W., Lightstone, A., Eperjesi, F., Duffy, J., Speedwell, L., Patel, R. and A.J. (1999) A review of the management of 323 consecutive patients seen in a specific learning difficulties clinic. Ophthalmic and Physiological Optics, 19(6), 454-466
- Evans, B.J.W., Wilkins, A. J., Brown, J., Busby, A., Wingfield, A., Jeanes, R., Bald, J. (1996) A preliminary investigation into the aetiology of Meares-Irlen syndrome. Ophthalmic and Physiological Optics, 16(4), 286-296
- Evans, B.J.W., Wilkins, A. J., Busby, A. & Jeanes, (1996) Optometric characteristics of children with reading difficulties who report benefit from coloured filters. In: I.J.C.M. Dickinson, Murray & D. Garden (Eds.) John Dalton’s Colour Vision Legacy, 709-715. London: Taylor and Francis.
- Scott, L., McWhinnie, H., Taylor, L., Stevenson, N., Irons, P., Lewis E., Evans, M., Evans, B., & Wilkins, A. (2002). Coloured overlays in schools: orthoptic and optometric findings. Ophthalmological and Physiological Optics, 22, 156-165.
Skotopični sindrom so priznale številne organizacije po vsem svetu. Barvne folije in/ali barvni filtri so priznani kot standardna prilagoditev pri standardiziranem testiranju v mnogih državah ZDA. Uradno priznavajo obstoj skotopičnega sindroma tudi različne organizacije za izvajanje standardiziranih testov, Posnetki za slepe (največji ponudnik avdio knjig za slepe), Oddelek za rehabilitacijo države Illinois, Služba za poklicno rehabilitacijo države Indiana, Rehabilitacijski centri Michigana, Komisija za slepe iz Texasa, Centri za poklicno rehabilitacijo iz Nevade in Poklicna rehabilitacija iz Wisconsina.
V Avstraliji skotopični sindrom uradno priznavajo naslednje inštitucije: ACARA, Avstralska agencija za ocenjevanje kurikula, Oddelek za zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje avstralske vojske, Koledži TAFE, BOSTES New South Wales, Študijski svet New South Walesa, Svet za sekundarno izobraževanje Zahodne Avstralije, Oddelek za storitve za otroke Zahodne Avstralije, Zavod za zaposlovanje Commonwealtha, Oddelek za rehabilitacijo, Medicinska fundacija Geelong in Služba za tehnično in nadaljevalno izobraževanje, Agencija za študij Queensland, Avstralska fundacija za management zdravja, Zdravstvena fundacija Quantas, Fundacija Woolworths, Bančna fundacija Commonwealtha, Zdravstvena fundacija Phoenix, Zdravstvena fundacija St. Luke, Zdravstvena fundacija za učitelje).
Barvne folije so takoj in bistveno (p <.001) zmanjšale število fiksacij in regresij na 100 besed, medtem ko so se pozitivni dejavniki, kot so širina zaznave vidnega polja, hitrost branja, relativna učinkovitost in razumevanje, znatno povečali (p <.001). Ugotovitve te raziskave kažejo, da je lahko prilagoditev barvne podlage učinkovito orodje za pomoč številnim mladim pacientom, ki med branjem doživljajo popačenja besedila med branjem.
Članek, ki dokaže učinkovitost barvnih leč pri travmatski poškodbi glave in migrenah s pomočjo slik možganov s funkcionalno magnetno resonanco.
Sistematičen pregled člankov o barvnih folijah. Od končne izbire je bilo v celoti obdelanih 26 študij o razširjenosti uporabe barvnih folij. Rezultati: 63% splošne populacije poroča o izboljšanju zaznavanja kar se tiče kakovosti besedila z uporabo folij. Razširjenost pri dolgotrajni uporabi vsaj dva meseca razkriva indeks 30% splošne populacije. S pomočjo folij je 33% testirancev izboljšalo hitrost branja, ki je bila izmerjena s preizkusom hitrosti branja (Rate of Reading Test), pri čemer je 18% pokazalo zmerno do veliko izboljšanje. Klinične skupine, ki bodo z uporabo barvne folije najverjetneje pridobile na hitrosti branja, so: Tourettov sindrom, multipla skleroza, motnje avtističnega spektra, bralne težave. Zaključek: Velik delež oseb doživi izboljšanje kakovosti pri gledanju z uporabo barvnih folij, katerih učinek pa je večji pri motnjah kortikalne hiperekscitabilnosti.
Otroci s spremenjeno obdelavo avdio podatkov (s spremenjeno slušno obdelavo), ki jih testiramo za skotopični sindrom na prvi stopnji, so zato, ker pri obdelavi slušnih in vidnih informacij hkrati sodeluje magnocelularni sistem, pokazali trikrat večjo možnost povezave s spremembami vidne obdelave.
V raziskavi so bile uporabljene informacije o sledenju z očmi, s čimer so z veliko natančnostjo linearno razvrstili učinke vizualnega stresa in premikajočega se besedila pri branju.
Študija navaja barvne filtre in folije kot intervencijo, ki temelji na dokazih, in je naj delovni terapevti trenutno ne bi uporabljali dovolj za osebe s poškodbami možganov z motnjami vidnega stresa in okulomotorično disfunkcijo.
Prekrivanje vizualnih in vestibularnih težav.
Komorbidnost disleksije in skotopičnega sindroma pri 27% vzorcev posameznikov z diagnozo disleksije.
Ugotovitve so pokazale zmanjšanje fuzijskih rezerv pri otrocih z disleksijo. Bralne sposobnosti so se pri barvnih filtrih pri otrocih z disleksijo znatno povečale. (Omejitev raziskave – vzorec le n = 12).
